Narkolepsija je nevrološka bolezen, ki traja vse življenje. Je motnja spanja, ki se najbolj kaže kot čezmerna in neobvladljiva dnevna zaspanost. Za postavitev diagnoze narkolepsije moramo pri osebi potrditi vsaj dva glavna simptoma narkolepsije in sicer vsakodnevno čezmerno dnevno zaspanost, ki se pojavlja vsaj 3 mesece in prisotnost katapleksije.
Glavni simptomi narkolepsije se kažejo kot:
Je oznaka za stanje, v kateri oseba čuti nezadržno potrebo po spanju, čeprav je ponoči spala dovolj dolgo. Huda utrujenost čez dan se pojavi pri vsaki osebi z narkolepsijo. Napade čezmerne dnevne zaspanosti bolniki doživljajo v času, ko ne smejo spati oziroma si tega ne želijo – na primer sredi pogovora, vožnje z avtomobilom, med delom ali med jedjo. Bolnik ne more ostat buden v okoliščinah, ki od njih terjajo popolno budnost in zbranost. Napadi dnevnega spanja se lahko pojavijo brez predhodnega opozorila, tudi večkrat na dan. Posledice čezmerne dnevne zaspanosti in nepredvidljivih kratkih dremežev podnevi so lahko nesreče na delovnem mestu in v prometu. Bolnik, ki je nenehno zaspan, se po kratkem dremežu počuti nekoliko bolje.
Je drugi najpogostejši simptom narkolepsije. Pojavi se pri 60 do 90 % bolnikov z narkolepsijo. Bolniki katapleksijo opisujejo kot nenadno, kratkotrajno izgubo mišične moči, ki se vedno pojavi ob nekem nenadnem čustvenem dogodku (smehu, jezi, presenečenju, žalovanju, razočaranju, zadregi, navdušenju ali spolnem vzburjenju).
Oblike katapleksije se razlikujejo po stopnji izrazitosti: delne (klecanje kolen, oslabelost rok, obrazne mišice postanejo ohlapne, glava omahne, govorjenje postane nejasno in nerazločno) ali popolne (oslabi lahko celotno telo, da se oseba nenadoma sesede kot vreča). Napad katapleksije običajno traja nekaj sekund do nekaj minut. Prizadeta oseba se med napadom dogajanja zaveda (je ves čas pri zavesti), vendar ne more govoriti ali odreagirati.
Simptome katapleksije opazimo pri osebah, starih od 15 do 30 let, navadno po pojavu simptomov prekomerne dnevne zaspanosti. Pogostnost napadov je različna: od več napadov vsak dan do nekaj napadov na leto. 75 % vseh oseb s katapleksijo poroča o vsaj enem napadu katapleksije na dan.
Za osebe z narkolepsijo je značilno tudi prekinjeno nočno spanje ali spanje po obrokih. Prekinjeno spanje in pogosto prebujanje je značilno za 60 do 80 % oseb z narkolepsijo. Bolniki z narkolepsijo v 24-urnem razdobju ne spijo več kot zdravi ljudje; primanjkljaj prekinjenega nočnega spanja se kaže kot huda prekomerna dnevna zaspanost in napadi spanja preko dneva. »Spim po obrokih« ni samo simptom nespečnosti, ampak tudi narkolepsije.
Halucinacije so živa, neprijetnim sanjam podobna doživljanja, ki se pojavljajo pri 80 % oseb z narkolepsijo, in sicer v polsnu preden oseba zaspi (hipnagogne halucinacije) in pri prebujanju (hipnopompne halucinacije). Podobe so videti zelo resnične in lahko vzbujajo grozo. Nastanejo zaradi porušene arhitekture spanja pri narkoleptikih in takojšnjega uspavanja v REM (“rapid eye movement”) fazo spanja.
Paraliza ali ohromelost je kratkotrajna nesposobnost govora ali premikanja v trenutku, ko oseba zaspi ali se prebuja. O tej motnji poroča 80 % oseb z narkolepsijo. Jutranja ali večerna ohromelost lahko traja od nekaj sekund do nekaj minut. Čeprav stanje ni nevarno, se ga osebe, ki se svoje motnje spanja še ne zavedajo, prestrašijo, še zlasti, če ga spremljajo hipnagogne halucinacije. Tudi paralize nastanejo kot posledica motenega REM spanja (glejte opis v nadaljevanju).