Spanje je eden izmed slabše raziskanih procesov, ki se dogajajo v našem telesu. Vsekakor je spanje aktiven proces, ki ima svoj značilen vzorec. Ponoči, ko ugasnemo luči, se telo umiri in utonemo v spanec. V posameznem ciklu spanja se v 90-100 minutah ritmično izmenja pet različnih obdobij spanja, ki predstavljajo en cikel. Praviloma se na noč en za drugim ponovi tri do pet ciklov.

Za zdrave odrasle osebe je značilno, da zvečer zaspijo v desetih do petnajstih minutah po ugasnjenju luči. Najprej nastopi mirno obdobje spanja, ki ga poznamo tudi po imenu neREM faza spanja (ang. non-REM). Znotraj te faze si sledijo štiri obdobja spanja: dremež, lahno, globoko in najgloblje spanje.

Običajno 60-90 minut po začetku spanja nastopi živahno obdobje spanja. Ime je dobilo po značilnih hitrih očesnih gibih (angl. Rapid eye movement – REM). Živahno obdobje spanja se periodično ponavlja skozi vso noč na približno 90 minut in predstavlja okoli 20-25 % vsega časa spanja. Res pa je, da se vzorec spanja proti jutru spremeni. Glavni akterji postanejo dremež, lahno spanje in REM faza.

Kdaj ponoči sanjamo?

Največ sanjamo v živahnem obdobju spanja. Značilnost tega obdobja je tudi:

• nepravilno, hitro in plitko dihanje
• srčni utrip in krvni tlak počasi naraščata
• možganska aktivnost je primerljiva z budnostjo
• glavne mišične skupine so neaktivne (hoja med spanjem se dogaja v neREM spanju).

Motnje tega obdobja se lahko kažejo npr. kot halucinacije in ohromelost (paralize) v spanju.